Poslovilno pismo nekega starega leta
(ja, a tko pravte?)
treba bo it
staro sem
ne postavljam več čist ziher noge pred nogo
(a ni to bistvo vsake poti,
dokaz bivanja?)
nekak ste se me prenažrli
ne me basat da ni tko
gazite po men kot da me ni več
zatrpavate zadnje lopute v mojih nosnih prekatih
da ne morem več tko na ful vdihnit
(kako ne veste kako:
rezbarite nepregledne želje, bedaste utvare, kiparite v nestvarnosti, žanjete letino lastnih zatajenih raznorodnih spodrsljajev ...
vse to seka po mojih stopinjah,
dušim se v vaših nepredelanih iztrebkih,
folk)
sam še znucan plato
za izstreljevanje pirotehnike
sem
(pa tud še marsikaj,
recimo:
žakelj za zbiranje neustavljenih odlašanj, pa balon za vaše izdihane alko hlape, kontejner za božjastno drage ničvrednosti
pa nabiralnik za ovečne prepisane najnajnaj želje in zadnji zapisovalec zatolčene samopozabe)
če ne bi imeli koledarja
(itak si ga niste sami nabavili, uturil vam ga je že-kdo)
me ne bi blo več
tko pa me histerično odštevate
in moje zadnje odcepke zatrepke odlepke zahiranega scufanega cajta
ki še brcajo
mečete v brezno
ki ste ga spoznali al pa ne ni važno
(to je tja, kjer ni podna)
exit
grem
saj pride neobdelano mlado
moj posinovljenec je
že včeri sem ga
isto kot moja nadmati lani mene
poučil kaj ga čaka zadnjih deset od tristo petinšestdesetih usojenih dni
da ga boste zrezali
to da mi ne verjame
pa tkoaltko ni bistvo tega pisma
point je da se poslovim
samo še tale vrata odprem
(piše 出力 - aha, to je to!)
ajde pol
sopotovalci
pejmo
pa ne mi spet blesavih petard nastavljat
vaše 2010
treba bo it
staro sem
ne postavljam več čist ziher noge pred nogo
(a ni to bistvo vsake poti,
dokaz bivanja?)
nekak ste se me prenažrli
ne me basat da ni tko
gazite po men kot da me ni več
zatrpavate zadnje lopute v mojih nosnih prekatih
da ne morem več tko na ful vdihnit
(kako ne veste kako:
rezbarite nepregledne želje, bedaste utvare, kiparite v nestvarnosti, žanjete letino lastnih zatajenih raznorodnih spodrsljajev ...
vse to seka po mojih stopinjah,
dušim se v vaših nepredelanih iztrebkih,
folk)
sam še znucan plato
za izstreljevanje pirotehnike
sem
(pa tud še marsikaj,
recimo:
žakelj za zbiranje neustavljenih odlašanj, pa balon za vaše izdihane alko hlape, kontejner za božjastno drage ničvrednosti
pa nabiralnik za ovečne prepisane najnajnaj želje in zadnji zapisovalec zatolčene samopozabe)
če ne bi imeli koledarja
(itak si ga niste sami nabavili, uturil vam ga je že-kdo)
me ne bi blo več
tko pa me histerično odštevate
in moje zadnje odcepke zatrepke odlepke zahiranega scufanega cajta
ki še brcajo
mečete v brezno
ki ste ga spoznali al pa ne ni važno
(to je tja, kjer ni podna)
exit
grem
saj pride neobdelano mlado
moj posinovljenec je
že včeri sem ga
isto kot moja nadmati lani mene
poučil kaj ga čaka zadnjih deset od tristo petinšestdesetih usojenih dni
da ga boste zrezali
to da mi ne verjame
pa tkoaltko ni bistvo tega pisma
point je da se poslovim
samo še tale vrata odprem
(piše 出力 - aha, to je to!)
ajde pol
sopotovalci
pejmo
pa ne mi spet blesavih petard nastavljat
vaše 2010
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 24. 12. 2010 ob 17:06
- Prebrano 811 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 477
- Število ocen: 19
