Spala sem zaprtih oči,

okoli lestenca se je vila črnina,

okoli omar je kričala tišina,

spala sem priprtih vek,

medtem so sence avtomobilskih luči

vdirale v sivino prostora, sobe,

da je bilo, kot da mi kaže, da pelje v pekel.

Sanjala sem tih prostor,

brez glasnih besed z velikim pogledom.

Rano zgodaj me zbudi glasna tišina,

v njej sprašujem, koliko me je še.

V tem velikem potovanju na Zemljo.

IŽ-lev