Ko pesem brez glasu bo izzvenela
in bodo misli brez besed obstale,
ko zgodbe bodo vase se pobrale,
takrat, šele takrat ti bom verjela.

Ko molk bo lastne blede sence brisal
in bo nebo svetlobo zatajilo,
ko morje mrtve doke bo zalilo ...
Takrat, šele takrat me boš utišal.

Takrat bom v svoji lastni pesmi spala
in ti ne boš zapreden več v nobeni;
takrat, morda takrat bom le spoznala,

da več kot melodija verz pomeni,
ki sva ga enkrat skupaj napisala.
Takrat. Takrat nekoč, ko bil si v meni.

Lidija Brezavšček - kočijaž