Beneška čipka XXIX.
V nemi vročini,
objameš srebrnkast odsev njenih las,
dotikaš rahlo porjavele roke,
poljubljaš obraz z gubami
in bosa stopala…
Ugrezaš sledi.
Na perzijski preprogi,
vrtinčiš čarobne barve,
prebujaš trepetanje
pod pohotnim klečanjem
popolne pokrajine.
Sanje svežega neba
so zakričale
v vrh gluho zatajenega sveta.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sasa strnad
- 22. 12. 2010 ob 09:43
- Prebrano 796 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 175
- Število ocen: 6
