
Nešteta solza namočila je tale list,
počačkan, raztrgan, siv, nečist.
Svinčnik je že utrujen od pisanja,
med mojimi prsti bo zaspal,
kot jaz utrujen od iskanja
pravih besed zate draga….
Zavedam se, da sem sam
in to me prebudi.
V noči razmišljam,
kako lepo bi mi bilo ob tebi…
Roka se mi trese, svinčnik se vztraja…
Jaz nisem prisoten.
Z mislimi letim k tebi
božam tvoje lase…
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Brez šivov
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!