In danes sedim na turkizno zeleni travi.
vidim ptico kako široko in brezskrbno razpira svoja krila,
da, tam daleč v modrikasti daljavi.
Opazujem žarke, ki se lomijo na ograji in počutim se kot da bi vodo zlil po pesku v puščavi.
Ni oblakov, ki bi me hoteli ujeti, ni dežja, ki bi hotel me vzeti,
je le sonce, ki me ovija in opojno hoče imeti.
In danes spokojno, popolnoma praznih misli strmim predse in se smejim ...

Sara shiney