Hodim počasi in zasanjano zrem v daljavo.

Ovija me občutek nečesa lepega in

tako nežno, kot padajo bele snežinke,

tako lahkotno se iz dneva v dan vedno bolj

zaljubljam vate.

Pogrešam te, ko hodim po zasneženi pokrajini.

In potem zopet znova prevzame me,

najlepši občutek.

Odnese me,

dvigne me

kot, da spet znašla v sanjah bi se …

A, to niso le snežne sanje,

ni le bežno hotenje,

je zimska pravljica,

ki ji pravim moje življenje!

Sara shiney