Zeleno oazo
zamenja prah
in bolečina
me ubija.

Rumeno sonce
zakrije črn oblak
in vetrovi
odpihnejo upanje.

Modro nebo
prekrije megla
in sivina
zažari v bolečini.

Postelja moja
ostaja prazna
slišim tvoj glas
in po tebi diši
a v praznini vidim le
silhueto mojih sanj.

Nevzdržno hrepenenje
po venah se pretaka
sili ven in njega moč
znova me premaga.
Trga me bolečina
in izlije se upanje
krvavim
po tebi hrepenim
na peščeni obali
obupa položim
svoj ponos
in ranljiva
za vedno sama
v prahu obležim.

Mrs. Rooney