Počakaj me,
v brezvetrju podarjenega upanja,
na čistini ukradenih trenutkov,
ko mi tvoji dotiki povedo več
kot tisoč pesmi,
ki bi jih zmogla napisati.
V vinu razvrat je resnico stopil,
kot kocko ledu,
da je bil slajši
in sem pozabil, da jutro odnese tvoje poljube
in nežnosti
ukradene na skrivaj,
do naslednjič,
vsakič znova,
neponovljivo,
vredno nešteto malih smrti v dnevih brez tebe.

Perc