Odmaknjeno.
Le jaz.
In sobota.
Gorje!

Kameleon sem
v nepremenljivi pelerini.

Duša brca
kot abortus
v mlaki
rumene tempere.

Odmaknjeno.
Termit sem,
željan požreti okvirje
brez slik.

Moje oči so svetilnik,
ki ne sije.
Katapult iz vžigalic
oglene artilerije.

Odmaknjeno.
Akrobat sem
z buško na čelu.
Izkašljujem
pogoltnjen svet
zataknjen v žrelu.

Otrok sem,
tako zavit v povoje.
Realije buljijo vame
kot brkavi dedci
v telo, ki ni moje.

Odmaknjeno.
Le jaz in sobota.
Gorje;
kdor pravi,
da živeti je najlažje sam...
Kakšna zmota!

Anja Koretic