In pogledam skozi okno,
zaprašeno je,
ne vidim dobro.
Pogledam še enkrat,
skozi pajčevino vendarle prihaja žarek sonca,
tisti tako dolgo želeni.
Le kaj se skriva zunaj?
Naj obrišem steklo?
Ali naj le strmim skozenj in čakam,
da posije še kakšen žarek?
Dilema.
Morda le za hip,
saj vstanem,
se nasmehnem
in z manjšim naporom odprem na stežaj
veliko zrcalo.
Vdihnem vonj sonca,
objamem gorečo svetlobo,
proti žareči krogli pa za vedno pošljem
skrito grenkobo.

Sara shiney