Prvi takti vedno zaskelijo.
Potem se MELODIJA razlije po vsem telesu.
V lica zareže nenadni mraz in
misli se brezglavo zapodijo po spominih
davno zamrznjenega snega.

Koraki so odločni.
Kot bi hotel otresti vse smreke.
A le na videz. V resnici vse gomazi in gazí se mešajo,
poti se prepletajo in vsak ima svoj cilj.

Nihče ne posluša mojih korakov,
nihče se ne spominja v zimo pridušenih besed.

Zato,
ko melodija potihne,
misli znova zamrznejo.

Milan Novak