Iz
Lost Highway Motel - a
stopim
v sveže jutro,
sedem na rob
parkinga
in si ne prižgem cigarete,
niti ne odvijem zamaška s
Coca Cole.
Samo zaprem oči
in
v mlačnem vetru
pritajenega poletja
pustim konicam prstov,
da nežno
rišejo
po zlatem pesku,
ki ga velik
Sign
še v poslednjih
vzdihljajih
hladi
pred kraljevo kroglo.
Onstran neskončne
Interstate 15
se čudovito blešči
vijoličen Mack,
ovit v perjanico
ponosnega Cheyenne – a,
zazrtega na
sever.
Lepo
je biti
spet
svoboden.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Oberheim
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!