Zdrami iz sanj se obljubljenih,
nekje v željah izgubljenih.
Sreča utaplja se v lažnih upih,
omamlja um v pregrešnih strupih.
Zakaj ljubezen mora boleti?
Zakaj hoče vedno več želeti?
Iskrenost strahu se umakne,
resnici laž oči iztakne.
Ko našel boš, kar duša išče,
speljala te bo v krožišče.
Na mestu te vrti usoda.
Iz ljubezni prave ni izhoda..
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: emka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!