Pri nas doma
v velikem belem gnezdu
nešteto socialnih invalidov
kislo juho sreba.
Nezmožni sebe varovati
Pred vplivi diktatorjev zavesti
prostovoljno v vozičke sedajo
in obnemelo predse gledajo.
Med sabo trhle brvi postavljajo
in sebe vodijo v propad,
le stežka svet prebavljajo ,
saj raje zberejo si mir in glad.
Vedno bolj in bolj možgani polni
kisajo se, noč in dan.
Vedno bolj prijatelj stari, tujec je,
tako ostaneš sam.

Vsi smo invalidi,
pri nas doma v tem belem gnezdu.
Najprej skupaj, potem narazen
gnijemo odznot navzven.
Tolažimo se s dobro družbo,
na prste rok odštevamo si dni.
Vse dokler zadnji brat in sotrpin
te samga s sabo
v belem gnezdu ne pusti.

Gasperrr