Beneška čipka XXV.
Na vogalu si loščil čevlje,
si prižgal cigaro
se zazrl v daljavo,
s soncem tipal
njeno belo telo,
ki je tiho romalo
v past mesta;
v razpihanem oblačilu.
Vsak se je zazrl vanjo
čez boke in oči,
in vsa primaknjena daljava,
otrpla bližnjost
je šla skozi ogenj,
cela,
neranljiva
skozi vrata
v trden odrešujoči mrak.
Gledal si za njo,
tudi ko je več ni bilo.
si prižgal cigaro
se zazrl v daljavo,
s soncem tipal
njeno belo telo,
ki je tiho romalo
v past mesta;
v razpihanem oblačilu.
Vsak se je zazrl vanjo
čez boke in oči,
in vsa primaknjena daljava,
otrpla bližnjost
je šla skozi ogenj,
cela,
neranljiva
skozi vrata
v trden odrešujoči mrak.
Gledal si za njo,
tudi ko je več ni bilo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sasa strnad
- 10. 12. 2010 ob 08:58
- Prebrano 1308 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 397
- Število ocen: 12
