Na zmrzlo zemljo, suhe trave,
na premrle veje glogovega grma.
V čipke vklenjen dan
se oglušel poslavlja,
skozi grivo vej mandala sonca
se v zaton odpravlja.
Noč hiti po prhki poti.
Trave polegle so v snežinke,
veter zlaga polovinke,
večer nagiba se v pozlato.
V srebro strdi se srp noči.
In jutro najde v zgibanki tihote.
Še pada tiho sneg na najino bližino.