Pripeljali
so me tja
zavezanih oči.
Golega.
Neka stara
babnica
mi je prva dala
piti.
- Še košček kristavca
in nadliščka za
pod jezik,
je rekla.
Dvakrat
me je obšlo
in videl sem
tisočero barv,
spetih z eno samo
svetlobo.


Nato je prišel.


V svojih prividih
ga nisem prav dobro
videl.
Tista na
sredini
ga je ogovorila
s predirljivim
kričanjem,
padla na
kolena in
poljubljala
tla
pred njim,
lizala
vlažno prst.

Na velikem
pokritem štoru
se mu je
široko
odprla.
Trije dedci
so jo komaj
držali
in zdelo se je,
kot da hoče
vase
požreti
ves gozd
z vsemi nami
vred.

Oberheim