Zgodba. Bela - 6
V neki misli spreneveda
droben se odstavek -
v mrzel stranski kot odmaknjen
končnosti nastavek.
Ne napišem. S sabo nosim
ogledala kriva.
Rima v njih je polna dvoma;
pesem ni več živa.
Če te vprašam, boš povedal,
kam si skril ločila,
ki sem jih, tako, z lahkoto,
v tebi izgubila?
Če utihnem, boš zradiral
verze zle, presežne?
Zajezil te, skoraj plahe,
misli mimobežne?
Nisem. Nisi. Midva nisva
v tem odstavku brana.
V njem je neka bela zgodba.
Že zaznamovana.
droben se odstavek -
v mrzel stranski kot odmaknjen
končnosti nastavek.
Ne napišem. S sabo nosim
ogledala kriva.
Rima v njih je polna dvoma;
pesem ni več živa.
Če te vprašam, boš povedal,
kam si skril ločila,
ki sem jih, tako, z lahkoto,
v tebi izgubila?
Če utihnem, boš zradiral
verze zle, presežne?
Zajezil te, skoraj plahe,
misli mimobežne?
Nisem. Nisi. Midva nisva
v tem odstavku brana.
V njem je neka bela zgodba.
Že zaznamovana.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 08. 12. 2010 ob 17:35
- Prebrano 1391 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 601
- Število ocen: 22
