No way out
Kot star, neroden hrošč se opotekam
skozi prazne, sivolase dni.
Nič me ne čudi, nič ne veseli,
in prav ničemur več ne oporekam.
To, kar zdaj čutim, nima več vsebine:
je brez lepote, brez predrznih rim.
Le misli mi (kot masten, mrzel dim)
razžirajo izpraznjene spomine.
Za kaj plačujem? In za kakšno ceno
sem bil rojen? Da včasih zadrhtim,
ko vam zapojem? To mi je vseeno.
Morda je vse, po čem še hrepenim,
le tih odhod brez sanj in bolečine:
a smrti ni, ker se je ne bojim.
skozi prazne, sivolase dni.
Nič me ne čudi, nič ne veseli,
in prav ničemur več ne oporekam.
To, kar zdaj čutim, nima več vsebine:
je brez lepote, brez predrznih rim.
Le misli mi (kot masten, mrzel dim)
razžirajo izpraznjene spomine.
Za kaj plačujem? In za kakšno ceno
sem bil rojen? Da včasih zadrhtim,
ko vam zapojem? To mi je vseeno.
Morda je vse, po čem še hrepenim,
le tih odhod brez sanj in bolečine:
a smrti ni, ker se je ne bojim.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 07. 12. 2010 ob 12:00
- Prebrano 929 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 384
- Število ocen: 11