Puščava praznine
Senca samega sebe
je pobirala koščke lastnega jaza
v puščavi praznine,
ki se razteza
na vse štiri daljine.
Pesek je v valovih potoval
tja daleč proti jugu
in nekje v sebi je nosil
okostje večnega časa,
ki je nekoč bilo.
In senca se ozrla je
proti okostju časa
in po puščavi sodeč
zgroženo ugotovila je,
da ta puščava njena duša je.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marty
- 02. 02. 2008 ob 16:43
- Prebrano 739 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 275
- Število ocen: 9
