Po vonju zapadlega snega sem vedela,
po trušču kovinskih koles težkega pluga
sem slutila,
v stranski ulici je vreščal otrok,
pod mojim oknom
so se pod težo sneženih kep
vdajale vrtnice,
čutila sem njihov vonj,
na koledarju se je dobrikal veseli december,
spominjam se, da je mraz
plenil človeško bližino
in poševne sence horizontov
so s čudno govorico oponašale
korak zablodelega sprehajalca,
še danes se prizor gnete
v kepo mojega spomina,
vedela sem, da boš tistega dne
stopil čez zadnjo sneženo oviro.

Andrejka