V brezčasju stojim,
nad tvojo brezmejno modrino,
brezkončno globino.
V tebi zrem svojo gladino,
biserno tančico svojih svetov,
pokrajin spokoja in blaženosti,
po katerih se sprehajam bosonoga.
Le narahlo se dotikam tal,
kot galebi nad tvojo mehko tkanino.
Milino mi budiš
na žametni koži srca.
Tukaj sem.
Tvoja.
Popij me.
Tvoj mir bodi vedno z menoj.