Zgodba. Bela - 2 (sonet)
V belo sliko slutnja se prikrade,
da lepota je le sad prevare,
da belina briše zgodbe stare
in prekriva smisle, želje, nade.
Tiho slutnjo novi sneg prekrije
in zajame blag odmev šepetov,
vzklikov, joka stišanih sonetov -
mrzlih, daleč stran od melodije.
Tam pod skorjo sreža zdaj počiva
misel, ki ni slutnja, le beseda
neke druge zgodbe, ki ni kriva,
da pod težo belo zdaj vsa bleda
se pred mojimi koraki skriva,
ko tišina vame se poseda.
da lepota je le sad prevare,
da belina briše zgodbe stare
in prekriva smisle, želje, nade.
Tiho slutnjo novi sneg prekrije
in zajame blag odmev šepetov,
vzklikov, joka stišanih sonetov -
mrzlih, daleč stran od melodije.
Tam pod skorjo sreža zdaj počiva
misel, ki ni slutnja, le beseda
neke druge zgodbe, ki ni kriva,
da pod težo belo zdaj vsa bleda
se pred mojimi koraki skriva,
ko tišina vame se poseda.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 03. 12. 2010 ob 23:13
- Prebrano 763 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 533
- Število ocen: 20
