Ko si z obema dlanema
podpiram obraz,
se zalotim,
kako strmim v prazno.
Hodim znotaj
svojih svetov.
V tišini
vstopam vanje,
sama.
Takšna kot si želim.
Ostalih ljudi
sploh ne zaznavam.
So samo odpirajoča usta
rib na suhem.
Kaj, če sem ena tistih
čudaških žensk,
hvaležna tema opravljivk?

Sem in nisem!

Mayamaya