PREHOD

Nemočen s pogledom edino živim,
poslavljam se z dnevom prepoln želja,
v meni se oglaša še kri pohote,
z zadnjimi sunki moj'ga srca.

V vse človek pristane in se zateka
da bi olajšal bol zadnjih dni,
a moji časi polni poleta,
so me izdali in razdedinili.

Telesa kot da več ne čutim
le tiho polzenje zadnjih solza,
ki so še zmogle bežati od mene,
vedoč, da še niso hrana boga.

Razmišljam o sebi, preteklem življenju
kaj sem to storil, da bom vzet,
komaj devetdesetletnico štejem
in moram že iti na večni izlet.

tomi