V novi dan se sneg prikrade,
ko še vsi nevedni spijo
in prebeli promenade.
Lučke shirano medlijo.

Bela barva vse prekrije,
kar se je strohnjeno zdelo,
v mehki, mrzli prt zavije
slutnjo tiho, obnemelo.

Zjutraj stopam na začetek
bele ceste brez križišča.
Ičem smislov bled zametek,
skrit pod strnjena snežišča.

Hodim, hodim in sledovi
ne ostajajo za mano.
Bela zarja v moči novi
briše zgodbo preorano.

Lidija Brezavšček - kočijaž