[size=8][/size]

Platnice so se omehčale
in listi so zbledeli,
že skoraj prepereli.
In vendar listam,
dan za dnem...
Ustavim se na tisti strani,
kjer si jo ti že davno nehal brati.
Pisave čudne, krevljaste,zjokane,
le tu in tam besede znane.
Kje si?
Zakaj me puščaš samo?
In listam še naprej,
pravzaprav nazaj,
do časov,
ko še nisem znla brati...
Še bolj zamazane so črke,
preprosti stavki,
otroška je pisava.
Razberem iste, znane mi besede...
Kje si?
Zakaj me puščaš samo?

Ignis