Pišem zase, iz sebe.
Kar bereš, so občutki, misli, zgodbe,
ki jih ne znam prevesti drugam.
Besede.
Verjamem jim. Moje so, iskrene.
Včasih bolj kot vsa dejanja.
Premišljene so.
In Ti nehote čutiš z mano.
Vem, da čutiš. Vsaj malo nečesa.
Mogoče čistega brezvezja.
Če hočeš vedeti, lahko izveš vse.
Ti, dragi bralec, si zelo cenjen.
Čeprav zase, je to tudi zate. Tebi.
Včasih samo Tebi.

Dragi bralec!
Del mene si.
Tega preprosto ne moreš spremeniti.
Čeprav zase, iz sebe, je to tudi zate.
Samo zate.
Moj navdih si.
Navdih za občutke in besede.
V resnici me res dobro poznaš.
In dragi bralec...
Veliko mi pomeniš.
Tega ne znam drugače pokazati.
Zato Ti pišem.

Lepo je, ko me bereš.

Dubra Klin