Bistra mesečina soške gore
Z grapo se zajeda v moje pore

Polarna zvezda kaže pot na jug
Kjer reke rišejo lepoto strug

S smehom barva mi poletne sanje
Poezija hrušk me vleče vanje

Jesenski veter žanje ji lasé
V svilene snope trosi jih pred mé

Sladek piš vzide v njeni sapi
Moja mi boginja žito mlati

Bombažni med v jutru dozori
Iz njenih prsi name se cedi

jabolko