Glava proti tlom
in solzne oči,
zgodil se je polom,
v lesu ona leži.

Čas jo je ohladil,
a sem hvaležen,
da sem lahko delil,
z njo trnutek bežen.

Še eno rožo ji dam
in pogled v jamo,
ker gre drugam,
tja jo puščam samo.

Oh, ti jutri zarana
boš že zakopana,
predno pa te odvede proč,
s teboj prebedel bom noč.

1900štiriin90