.potepuh.
usedem se,
da pomirim svoj dih.
jasno je le sonca ni,
sklonjeno je nad veliko drevo.
izza drobnih vej pronica
svetloba ;
obdaja dušo potepuha...
prebrala sem mu,
da se poslavlja,
kakor star prijatelj, v slovo.
da pomirim svoj dih.
jasno je le sonca ni,
sklonjeno je nad veliko drevo.
izza drobnih vej pronica
svetloba ;
obdaja dušo potepuha...
prebrala sem mu,
da se poslavlja,
kakor star prijatelj, v slovo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: natasa
- 25. 11. 2010 ob 11:09
- Prebrano 739 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 230
- Število ocen: 6
