Svetleč okrasek
Nebo se na temno odpira,
na robovih raste noč,
vraščena v mrak sprejema.
Dež.
Kot bi se usulo steklo.
Milijon iglic ti razbija kaplje,
iskrijo se v odsevih bliskov,
žvenketajo po zrcalu luže.
Dež.
Jeguljast veter te krivi,
poševno se naslanja na zavese vej,
para smolnate peruti.
Z odtekanjem, počasi,
jemlje mehko, premraženo vsebino.
Dež.
Postaja topel,
ovit okrog lesenega srca.
na robovih raste noč,
vraščena v mrak sprejema.
Dež.
Kot bi se usulo steklo.
Milijon iglic ti razbija kaplje,
iskrijo se v odsevih bliskov,
žvenketajo po zrcalu luže.
Dež.
Jeguljast veter te krivi,
poševno se naslanja na zavese vej,
para smolnate peruti.
Z odtekanjem, počasi,
jemlje mehko, premraženo vsebino.
Dež.
Postaja topel,
ovit okrog lesenega srca.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena
- 24. 11. 2010 ob 08:57
- Prebrano 1406 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 683
- Število ocen: 17
