Privid
Šepet večernih dežnih kapelj
riše mi skrivnostno sliko.
Še se srečava.
Morda le z bežnim se pogledom ujameva,
zatopljena v družbo niti ne opaziva drug drugega.
Morda se vsak po svoje obrneva,
brez pozdrava, brez slovesa odideva.
Zagotovo, še se srečava.
Mogoče, nevedoč kje in kdaj.
riše mi skrivnostno sliko.
Še se srečava.
Morda le z bežnim se pogledom ujameva,
zatopljena v družbo niti ne opaziva drug drugega.
Morda se vsak po svoje obrneva,
brez pozdrava, brez slovesa odideva.
Zagotovo, še se srečava.
Mogoče, nevedoč kje in kdaj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dubra Klin
- 22. 11. 2010 ob 15:10
- Prebrano 629 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 130
- Število ocen: 4
