soba (bila je kar tam)
pred menoj
stene oblečene v hlad

jutranji zrak napolni svetloba
lise se krohotajo
postelja me hladnokrvno izpljune

hitim za vonjem nekdanje bližine
odsotno prehajam
med leskom in kletvijo
med željo in zavrnitvijo
med strahom in molitvijo

izgubljena sem v praznih votlinah
(le kam so izginile tvoje oči)

potapljam se v peno
nad stekleno gladino
slanica teče navznoter

hlastam
vdih izdih vdih izdih

puhasti otoki se naselijo
na rdeče nebo

tja grem

Luna