Ko lotiš se pozabljenih sonetov,
nikar ne misli da so narejeni
zato, da s tvojim tempom usklajeni
vibrirajo v čast vajinih prepletov.

Jih njena drobna roka je pisala,
ko mislila ni niti malo nate
in prav noben verz ni bil mišljen zate.
Ta pesnica te nikdar ni poznala.

Zato previden bodi s to besedo,
ki je namenjena pribitkom ega.
Zdaj z njo razkrivaš lastno prazno bedo.

Veš, ona je imela v mislih njega
in jo mori, da ti zdaj z mastno kredo
prek verzov vtiraš strup, ki v bit posega.

Lidija Brezavšček - kočijaž