Ob 7ih sta potrkala Marx pa
Engels. Sta mi zagnala čist novo televizijo z balkona.
Medtem je Atatürku uspel skadit
hiacinte, ki so prej desetletja hibernirale v dnevni.
Sta se v sekundi zaštekala z Alíjem
in izmenično aplavdirala Kingu, ki je kričal, naj da nekdo
Lennona bolj na glas. Che pa Lenin
sta ga čist preslišala, ker sta mi štrihala predsobo na rdeč.
Smo nameraval debatirat do zjutri,
ampak je zmanjkal elektrike, ker mi še ni uspel plačat
položnic.
(vzdih.)
V ozadju nabija Bandera Rossa
jaz gnijem na znucanem kavču,
in se že od takrat sprašujem,
a se bo sploh kdaj kej zares spremenil?