Smeri neba
nenadoma lebdiš kot oblak
pri očeh najtemnejši
v trebuhu razmočen
predstavljati si potem grozo
krhko kakor napolitanke
videl sem čokoladni brat
na napačni strani zidu je čepel
se kričal
ne hotel vreči kamen
le školjko imel
devet let jo greti
v pesti drobni
poberem ves krvav v naročje
v vato zavijem mlahav
zatipati blato
školjka hladna …
nato
kakor da bi tekel proti čas
kakor hotel ubiti vsa smrt
kakor v mori sanjati
ličinke s človeškimi potezami
ki dremati v pesku
ki jih najti roboti
in doktorji oblizovati z neprekinjena
toga mrtva misel
in prek neba -
osel kralj general
kakor vžreti se potem
med pohabljene
ki jih iztirjati
za kahlico mala
Beseda
Srečko Luštrek
Napisal/a: Srečko Luštrek
Pesmi
- 20. 11. 2010 ob 21:25
- Prebrano 985 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 563
- Število ocen: 14