Pesnik si je dolžan
do krvi spraskati nohte,
ko z zlaganega obličja sveta
odstranjuje gladek in barvit omet,
ki prekriva raskave podobe resnice.
Pesnik si je dolžan
z dolgim črnim trnom
prebosti obloge iz ušesne masti,
da lahko vanj prodira tiho ječanje tistih,
katerih usta ne zmorejo izrekati besed bolečine.
Pesnik si je dolžan
s kristalno svetlobo zvezd
izpirati zaprašeno steklovino oči,
da lahko s slepečim rentgenskim pogledom
prodre skozi zakulisje pohlepa, laži in nasilja.
Pesnik si je dolžan prizadevati,
da postane edini vsemogočni Bog:
edini stvarnik v svojem pojočem vesolju,
v katerem se dobro in zlo, svetloba in tema
harmonizirajo na neponovljivo resničen način.