Ko izstopiš iz smisla trpljenja,
zaplešeš okoli spominov,
povežeš jih v culo življenja,
v obredu, ki praviš mu smrt.
Ta cula je vse, kar je tvoje,
vse kar pustiš za seboj.
Ljudje jo razvežejo in jemljejo iz nje,
kar jim koristi in kar jih zanima.
Ostalo strohni, kot tvoje kosti...
milkivoj