V jezeru sanj spomini živijo,
podobe preteklosti tam oživijo.
Kot majhna punčka na trati sediš,
rožice trgaš jih mami moliš.

Življenja so pota vsa zavozlana,
megla prekriva odgovor vsakdana.
Tavaš, boriš se za svoje imetje,
delaš, se trudiš za preživetje.

Sosed sosedu gleda v lonec,
pravljic, otroštva prehitro je konec.
Te kruta resnica na noge postavi,
ko se zaveš, da starost te davi.

Antonija