V petelinjem kriku, ki se skozi ves dan
neumorno ponavlja;
v morju, ki ob zatonu turmalinsko temni;
v polni glavi italijanskih besed, ki jim prevladujejo tri: bacio in
moglie mia;
v tanki svaljčici med porjavelimi prsti;
v dimu, ki se belkasto suklja v neskončno modrino neba;
v domu, ki je svetišče ljubezni in spoštovanja;
v vsaki misli, ki kot rajska ptica priprhuta mimo;
v pikapolonici, ki je padla na ravnokar popisan list;
povsod si.
Povsod si.
Vseprisotna si kot boginja.
Zato,
odkar te imam,
ne poznam več osamljenosti
in vame je vsebljena
ena sama
hvaležnost.