Na obisku

Gleda predse in razmišlja,
ves nemiren tam sedi,
nekaj tuhta, premišljuje,
res odsoten se mi zdi.

Nekaj rad bi mi povedal,
a povedati ne zna,
premišljuje in razmišlja,
a spomin ga spet izda.

Ves nemočen predse gleda,
res ne ve zakaj se gre,
jaz ga nemo opazujem,
takega ne spomnim se.

Misli begajo po glavi,
se sprašujem kaj mu je.
Ga povprašam, če kaj rabi,
on pa čudno gleda me.

Je to starost al` skleroza,
al` se kaj zgodilo je?
Je demenca nastopila,
al` ga kap zadela je?

Le kako naj mu pomagam,
kaj lahko zdaj jaz storim?
Naj zdravnika mu pokličem,
kako zavest mu prebudim?

Antonija

Komentiranje je zaprto!

Antonija
Napisal/a: Antonija

Pesmi

  • 15. 11. 2010 ob 18:26
  • Prebrano 708 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 110
  • Število ocen: 3

Zastavica