danes sem tako človeška
za ograjico se skriva zver
ne bom je osvobodila
brez skrbi
bodi
danes sem tako človeška
balon v desnem prekatu korteksa bi počil
ampak ga držim v mehki orokavičeni dlani
malo božam
zdrži rečem
danes sem tako človeška
preklalo mi je notranje organe samo sem vse pospravila v alufolijo
že zjutraj
ne vidi se
danes sem tako človeška
resonance renčanja sem spravila v glasbeno skrinjico
to pa zaprla v garderobo zadnje sobe
tako da ne morejo ven
danes sem tako človeška
trga mi mehurčke zadihane duše ampak ko mi prileze po grlu navzgor ne bruham
pogoltnem jih nazaj
pa se sestavijo
v konglomerat
obtičijo
v želodcu

danes sem tako človeška
stečem v gozd

tam med mrvtimi listi se ustavim in vprašam
hej
sonce
kje si

kdaj bom pa smela biti
samo človek

Lidija Brezavšček - kočijaž