Nič, a toliko...
Ti si bil ujet v pesmi.
Tebi je bilo napisano, samo zaradi tebe povedano.
V množici posmehljivih obrazov,
sem te opazovala s kotičkom očesa.
Zgubila bi se, če bi pogledala naravnost v oči.
Nič, a toliko...
Ti ne veš. Si pa vprašal. Si pomislil?
Nekoč sem rekla, da ti napišem pesem...
Zdaj veš.
Dubra Klin