Drevesa
so slekla
še zadnjo pisano krpico.
Razdelila si vse svoje plodove.
Osivela,
razmršenih las
in sključene postave
padaš v turobnost.
Prepuščena namakanju iz neder neba.
Sanjaš puh bele odeje
in toploto poslednjih trenutkov.
Nemočna se odplaziš.
Drgetaš
v mrzlem času smrti.
.
Lea199