Kaj delaš?
Ko blodim po svoji glavi,
ko si utežujem še tako lep sončen dan,
ko se zaprem v svoje malo stanovanje,
ko v njem prespim celo dopoldne,
ko sem bolna,
bolna od tebe, od ostalih, predvsem pa od sebe...
Kaj razmišljaš?
Ko želim poleteti daleč stran od tega sveta,
daleč od vseh ljudi, ki jih še poznam,
daleč od vsega kar imam rada...
Kje si?
Ko si grizem kožo na prstih,
ko me še dobra knjiga ne potolaži,
ko gledam bedno romantično komedijo in jočem brez konca,
ko si ne želim nikamor,
ko nočem srečati nikogar,
ko nočem govoriti o svojih sanjah, problemih, nejasnih odločitvah...
Koga ljubiš?
Ko ljubim nekaj kar je iluzija,
ko ljubim nekaj česar se ne morem dotakniti,
ko kljub ljubezni ne čutim topline, ljubosumja, hrepenenja.
Kam greš?
Ko kot malo osamljeno dete ždim v svojih mislih,
v svojem malem svetu velikih, oddaljenih želja, sanj in življenja.

Dubra Klin