skozi papirje
na rumenem pultu
prek modrih sten
se ob tej uri sprehaja senca
ustavi se ob meni
me pogleda
dahne vame toplo sapo
se spreneveda
in se čisto tiho zasmeji
in vpraša
si noč ujela tudi ti
sem
pogledam skozi pege
v ledene oči
pridi z menoj
ji pravim
ogrniva opešana srca
v puhaste odeje
potipajva plapolanje krvi
postojva ob postelji ob oknu
in se sprašujva
je bitje še vedno tam
ali se je že odselilo drugam

sheeba