List na trati se huduje,
se nad vetrom pritožuje,
ker ga sklatil je `z drevesa.

Zdaj na trati jadikuje,
za drevesom pogleduje
domotožje premaguje.

Se krog sebe razgleduje,
vse na trati mu je tuje,
gleda predse in modruje:

Če ne padel bi `z drevesa,
zdajle bi me sonček grel,
z bratci v vetru jaz bi plesal
in vesele pesmi pel.

Tu na trati je mrzlo,
mene zebe res hudo.
Vsakdo vame se obregne,
še pohodil me bo kdo.

Antonija