Včasih je bil november praznik,
najbolj, praznični praznik je bil novembra,
z veliko, čokoladno torto in drobnimi svečkami.
Z velikimi pričakovanji, kaj vse se bo smelo,
in kaj vse se bo počelo,
ostajalo pozno v noč in se vozilo samo,
po štirih kolesih ,vsepovsod po temi,
kjer se preje ni smelo.
Zdaj se vse sme, pa je vse tako prazno,
od vsega prazničnega je ostala praznina,
prazen prostor in neskončna širina,
človek je prijeten in lep ograjen,
prav kakor ogenj , ki poljublja stene kamina...